slovenske ilustracijekaj je multimedijazakaj novorojenčki kolcajologicna posast rezultatikje kupiti avto na plinlenovo slovenijaslovenija coronavirusrezultati splošne mature 2017rezultati moto gpčokolada milka slovenija
I & Hipnosis. Avda. Cantabria Nº 41 09006 Burgos. Tlfs. 639 954 290 / 947 100 669
Google+
Google+
Google+
Centro de Psicología Sanitaria & Hipnosis
a) Kolikšen je približno lomni kot svetlobe, pri prehodu iz zraka v vodo, če je vpadni kot 10 stopinj?
Če svetloba prehaja v optično gostejšo snov, to je za n_2 > n_1, se lomi k vpadni pravokotnici (lomni kot je manjši od vpadnega, β < α). Med prehodom v optično redkejšo snov pa se lomi proč od nje (β > α). Povejmo kar lomni zakon, ki pravi: Na meji dveh različnih sredstev se žarek lomi tako, da je produkt sinusa vpadnega kota in
V večini primerov je njegova vrednost v območju od 1 do 2. Samo v zelo redkih primerih je lomni količnik večji od dveh. Če je pred subjektom gostje okolje kot vakuum, potem že govorijo o relativni vrednosti. Izračuna se kot razmerje dveh absolutnih vrednosti.
Naj spomnimo: v zraku je hitrost svetlobe enaka približno $300000\;\rm{km/s}$. V vodi je njena hitrost le približno $3/4$ te vrednosti, v steklu le $2/3$ hitrosti svetlobe v zraku in v diamantu le $2/5$ te vrednosti. Manjša kot je hitrost svetlobe v sredstvu, bolj se bo svetloba lomila.
Vpadni kot α 0, kateremu ustreza lomni kot β = 90°, imenujemo mejni kot popolnega (totalnega) odboja. Če je vpadni kot večji od kota totalnega odboja (α > α 0), žarek ne pride v drugo sredstvo, ampak se na meji v celoti odbije. Kako poiščeš mejni kot α 0? Pomagaš si lahko z …
Kadar je vpadni kot večji od mejnega (θ 1 > θ 0), ne pride do loma, in svetloba se v celoti odbije skladno z odbojnim zakonom nazaj v snov 1. Pojav je znan kot popolni odboj . Lomni zakon se lahko izpelje iz Fermatovega načela , po katerem potuje svetloba med dvema točkama po …
Mejni vpadni kot α0 je doloˇcen tako, da je lomni kot ( β) ravno enak 90 . Tedaj je po lomnem zakonu sinα0/sin90 =sinα0 =n2/n1. Pri prehodu iz vode (lomni koliˇcnik n1 =n) v zrak je sinα0 =n2/n1 =1/n =1/(4/3)=3/4 in α0 = arcsin3/4 =49 , kakor smo že ugotovili.
Naj spomnimo: v zraku je hitrost svetlobe enaka približno $300000\;\rm{km/s}$. V vodi je njena hitrost le približno $3/4$ te vrednosti, v steklu le $2/3$ hitrosti svetlobe v zraku in v diamantu le $2/5$ te vrednosti. Manjša kot je hitrost svetlobe v sredstvu, bolj se bo svetloba lomila.
Lomni kot je različen za različne valovne dolžine. Odvisen pa je od tega ali svetloba prodira iz optično redkejše snovi (prvi lomni količnik) v optično gostejšo snov (drugi lomni količnik). Če svetloba prodira tako, kot je napisano zgoraj (iz optično redkejše snovi v optično gostejšo snov) se lomi proti vpadiščnici.
Kadar je vpadni kot večji od mejnega (θ 1 > θ 0), ne pride do loma, in svetloba se v celoti odbije skladno z odbojnim zakonom nazaj v snov 1. Pojav je znan kot popolni odboj . Lomni zakon se lahko izpelje iz Fermatovega načela , po katerem potuje svetloba med dvema točkama po …
Lomni kot je manjši od vpadnega, ko svetloba prehaja iz zraka v vodo. Pri prehodu iz vode v zrak je lomni kot večji od vpadnega. POPOLNI ODBOJ Svetloba se ne lomi, če pade na mejo dveh snovi pravokotno – ta pojav imenujemo POPOLNI ODBOJ. To je pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim
Lomni količnik tipičnega mineralnega stekla je na primer 1,5, kar pomeni, da svetloba v steklu potuje za faktor 1/1,5 = 0,67 počasneje kot svetloba v praznem prostoru. Dve lastnosti stekla in drugi prosojnih snovi sta neposredno povezani z lomnim količnikom.
"". (Anónimo)
